Se odločate za snemanje poroke? Naj vam predstavimo snemalno ekipo Najlepši dan
24. februarja, 2025Poroka v Trbovljah – Tjaša in Aljaž
10. marca, 2026Poroka že od nekdaj velja za enega najpomembnejših trenutkov v življenju posameznika. A način, kako par izreče svojo zaobljubo, se skozi čas spreminja – od formalnih civilnih obredov v mestnih hišah do svečanih cerkvenih porok pod baročnimi stropi. Danes se pari vse pogosteje odločajo za kombinacijo obeh svetov ali za popolnoma individualizirane oblike poročnih slovesnosti.
Civilna poroka: Praktičnost in svoboda izbire
Civilna poroka je uradni, pravno zavezujoč dogodek, ki ga vodi matičar ali matičarka. Ta oblika poroke je priljubljena zaradi svoje preprostosti in nevtralnosti – pari se lahko poročijo kjer koli, od občinske stavbe do vinograda ali obale. V zadnjih letih se civilne poroke pogosto nadgrajujejo z osebnimi govori, glasbo po izbiri in simbolnimi dejanji, kot je sajenje drevesa ali menjavanje obljub, napisanih na roko.
Za mnoge je civilna poroka edina izbira – bodisi zaradi verske nevtralnosti, medverskih zvez, ali preprosto zaradi želje po bolj sproščenem in sodobnem obredu.
Duhovna dimenzija obljube
Za tiste, ki želijo svoji zvezi dodati duhovno noto, ostaja cerkvena poroka pomembna in simbolno bogata izkušnja. V katoliški cerkvi se zakon ne šteje le kot družbeni dogovor, temveč kot zakrament – sveta zveza pred Bogom. Obredi v cerkvi so pogosto globoko ganljivi, prežeti s simboliko, molitvijo in glasbo, ki poudarjajo pomen obljube večne zvestobe.
Ne glede na vero ali prepričanje, ima ljubezen svojo notranjo svetost. Duhovna dimenzija poroke se kaže v nameri – da gradimo odnos, ki presega vsakdanje, ki temelji na zaupanju, rasti in medsebojni podpori. V tem smislu je poroka obred prehoda: ne le iz dveh posameznikov v par, ampak iz »jaz in ti« v »midva« – zavestno in z odprtim srcem.
V dvomih glede obreda? Snemamo vse.
Vsaka poroka je zgodba – in zgodbe se ne začnejo nujno z "Da" pred matičarjem ali župnikom. Veliko parov danes ni več vezanih na en sam način poroke. Medtem ko si eden želi cerkveno slovesnost, se drug nagiba k intimnemu simbolnemu obredu v naravi. Včasih sta oba v dvomih, ali sploh narediti kaj formalnega, ali pa najprej opravita civilno poroko in si pozneje želita še nekaj globljega, bolj osebnega.
Kot snemalna ekipa se vedno bolj srečujemo s pari, ki se odločijo, da posnamemo več različic obreda – naj bo to civilni podpis, simbolni obred v naravi, duhovni trenutek ob svečah ali celo preprosta menjava zaobljub na domačem vrtu.
Vajina poroka, vajina izbira – in mi z vama
Ne postavljamo vprašanj, ne sodimo. Smo tu zato, da posnamemo točno tisto, kar zares doživljata – naj bo to pred cerkvijo, ob reki, v uradni pisarni ali sredi travnika, kjer si v tišini podarita obljubo. Snemamo v kronološko-dokumentarnem stilu.
Spodaj si lahko ogledate kratek izsek različnih obredov, katerim smo prisostvovali.
Tukaj pa si lahko preberete še nekaj bistvenih značilnosti posameznih obredov, ki so v videu.
Formalni postopek sklenitve zakonske zveze v Republiki Sloveniji poteka v nekaj ključnih korakih: prijava za sklenitev zakonske zveze, izjava o svobodni volji in predložitev dokumentov. Upravna enota preveri, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, vključno s starostjo, samskim stanom in neobstojem ovir za sklenitev zakonske zveze. Po uspešni prijavi se določi datum in kraj sklenitve zakonske zveze.
Zakonska zveza je uradno veljavna, ko jo skleneta pred matičarjem ali pooblaščeno osebo.
Judovska poroka je eden glavnih mejnikov življenja Juda – po verskem prepričanju je neporočen moški ali ženska »nedopolnjena celota«. Poroko sestavljata dva ločena dogodka – poročna slovesnost (Kiddushin) in uradni poročni dogodek (Nissu'in). Prva pomeni simbolno spremembo statusa para, uradni dogodek pa ju formalno obveže kot par.
Slovesnost lahko par izvede na tri načine, najpogosteje prakticiran pa je naslednji: V prisotnosti dveh prič lahko ženin nevesti podari vrednostni simbol, kar je najpogosteje prstan, katerega nevesta simbolično sprejme. V primeru da je predmet prstan, nevesta tega natakne na kazalec.
Pri uradnem dogodku ima ženin čepico, nevestin obraz pa je prekrit s tančico. Ženin in nevesta spijeta vino z istega kozarca, kar simbolizira znak vzajemnega življenja. Nato ženin s čevljem kozarec razbije, kar naj bi prikazalo sesutje jeruzalemskega templja- znak, da bodo v skupnem zakonu utegnili biti tudi težki časi.
Poroka v evangeličanski cerkvi
Par pred pastorjem in zbrano skupnostjo izpove poročno zaobljubo in si izmenja prstane (simbol zvestobe, ne verska zahteva). V nekaterih evangeličanskih poročnih obredih je navada, da mladoporočenca položita roko na Sveto pismo, ko izrečeta poročno zaobljubo. Nato pastor moli za par, včasih tudi skupnost moli skupaj. Zaključek obreda je poročni blagoslov
Indijske poročne svečanosti
Jayamala je dobro znan obred med hindujskim poročnim obredom, kjer nevesta in ženin izmenjata vence, kot znak sprejemanja drug drugega kot zakonca ter obljube, da se bosta spoštovala skozi preostanek svojega življenja.
Aarti je hindujski obred, pri katerem se na pladnju z oljenimi svetilkami ali ognjem (včasih tudi v kokosovi lupini ali bananinih polovicah) izvaja krožno gibanje pred osebo kot izraz blagoslova in čaščenja. Pri poroki to običajno izvajajo matere, tete ali druge starejše ženske, da novoporočencema podelijo blagoslove za zaščito in srečo.
Tilak je splošno ime za obredno oznako na čelu, pogosto iz rdeče paste (kumkuma, vermilion ali sandalovina). V kontekstu poroke se to pogosto izvaja med posebnim delom obreda, kjer se z rdečim prahom ali pasto (sindoor/kumkum) blagoslovi par.
Muslimanski zakon in poročna ceremonija
Na dan poroke se ženin in nevesta oblečeta v svečana oblačila. Nevesta nosi tradicionalno poročno obleko in nakit, ki ga je dobila od ženinove družine.
Ceremonija poteka v mošeji ali na domu in vodi jo imam. Najprej prebere verze iz Korana, nato sledi podpis poročne pogodbe. Mladoporočenca izmenjata zaobljube in prstana kot znak zaveze.
Na koncu imam izreče tradicionalno muslimansko poročno molitev, da bi Allah blagoslovil zakon. Sledi čestitanje in voščila gostov.
Katoliška cerkvena poroka
Veljavna katoliška poroka se sklene pred pooblaščenim duhovnikom (ali diakonom) in dvema pričama. Ključni trenutek obreda: ženin in nevesta si izrečeta privolitev (consensus). Ta privolitev sama po sebi sklene zakon — duhovnik ni “tisti, ki poroči”, ampak priča v imenu Cerkve. Nato se blagoslovita prstana, ki si ju par izmenja kot znamenje zvestobe in ljubezni.
Poroka v pravoslavni cerkvi
Zaročenje (izmenjava prstanov) - duhovnik trikrat blagoslovi prstane in jih položi na desnico ženina in neveste. Boter izmenja prstane med njima, običajno trikrat.
Kronanje (venčanje) – je najbolj značilen trenutek: duhovnik položi na glavo ženina in neveste poročni kroni (venec), ki simbolizirata čast, slavo in mučeništvo zakona (predanost in žrtvovanje drug za drugega).
Obhod okoli mize (ples Izaije) - duhovnik trikrat vodi ženina in nevesto okoli mize s Svetim pismom in križem, ob petju himne »Izaija, veseli se«. To je simbol skupnega romanja skozi življenje.
Blagoslov in snemanje kron - duhovnik blagoslovi par, sname krone in ju pospremi k ikoni Kristusa in Bogorodice, kjer se poklonita.
